Enciklopedija

Navigacija po enciklopediji:

Za lažjo orientacijo po enciklopediji sledite naslednjim korakom:

  • Računalnik:

Pritisnite istočasno 2 gumba: CTRL + F. v desnem zgornjem kotu se bo pojavila iskalna črta. Vpišite željeno ključno besedo.

  • Telefon:

sledite rdeče obarvanim korakom in vpišite željeno ključno besedo.

Kraniosakralna terapija je zelo nežen, neinvaziven način, da terapevt občuti, z rokami nežno črpanje cerebralne hrbtenične tekočine, ko ta kroži znotraj lobanje, vzdolž hrbtenjače in navzdol do križnice. Od tod tudi ime Kraniosakralna terapija.

Tako kot lahko zdravnik palpira ali zatipa srčni ritem in medicinska sestra lahko začuti naraščanje in padec prsnega koša, terapevt z rokami, nežno položenimi na telo, čuti to nežno gibanje lobanjskega ritma. Kar stranka ali pacient običajno občuti, je stanje velike sprostitve. Pogosto pacient zaspi in nato pride spočit po seansi (tretmaju).

Način delovanja kraniosakralne terapije (CST) je povečanje gibanja cerebrospinalna tekočina (cerebrospinalna tekočina). Ta bistra tekočina je naravna tekočina, ki se nahaja okoli hrbtenice in možganov, ki narekujejo mehansko in imunološko varnost znotraj naše lobanje uravnavajo pretok krvi. Pretok krvi odstranjuje onesnaževala in omogoča uravnoteženo cirkulacijo. Ko se staramo, naša telesa proizvajajo manj cerebrospinalne tekočine, zaradi česar smo izpostavljeni povečanemu tveganju staranja in zdravstvenih zapletov. S kraniosakralno terapijo odpravljamo te težave z izkoreninjenjem toksinov in izboljšanjem delovanja možganov. Nato želimo znižati tonus sipatičnega živčevja, ki se previsoko vzdraži kot odgovor na stres.

Pomanjkanje spanja in nabiranje toksinov sta le dva od stranskih učinkov, ki lahko izhajata iz previsoke vzdražnosti simpatičnega živčevja. KST pomaga zmanjšati simpatični tonus in spodbuja telo k tem, da poskrbi za popoln spanec in odstrani neželene bakterije iz telesa.

KST zmanjša vnetje po telesu in možganih.

Senzorne motnje:

Kadar je prenos dražljaja do centralno živčnega sistema zaznana kot prekomerna, razumemo, da je živčni sistem preobremenjen. S kraniosakralno terapijo sproščamo napetosti v centralnem živčnem sistemu in perifernem živčnem sistemu (nehotno oz. avtonomno živčevje (simpatično, parasimpatično in enterično živčevje) in hotno oz. somatsko živčevje) tako, da terapevt z nežnim dotikom/pritiskom nežno manipulira pretok tekočine skozi tkivo in s tem sproži sprostitev tkiv in s tem omogoči boljšo povezavo med tkivi.

S kraniosakralno terapijo sproščamo napetosti v tkivh in tako posledično počasi sproščamo ujete travme in z njimi ujeta čustvena stanja. Sprememba stanja je običajno opazna najkasneje po tretjem tretmaju, običajno že po prvem. Koliko tretmajev je potrebnih za znatno zmanjšanje intezivnosti vzdraženosti živčnega sistema.

Pomembno: ni nujno vsak terapevt združljiv s klientom, kar je posebej vidno pri otrocih z visoko razvito senzibilnostjo.

Podrobno:

Senzorna integracija je nezaveden možganski proces, ki organizira posameznikovo raznoliko zaznavanje za primerno in učinkovito delovanje, loči pomembne informacije od nepomembnih,

omogoča oblikovanje ustreznega odgovora na določeno situacijo ter gradi osnovo za učenje in socialno obnašanje. Motnje v senzornem sistemu se lahko pojavljajo kjer koli v procesih, od zaznavanja posameznega dražljaja, prevajanja v možgane, usmerjanja in vzdrževanja pozornosti, modulacije, integracije in procesiranja ter usmerjanja gibanja ali vedenja. Centralno živčevje se odziva na informacije prejete iz čutil in na podlagi obdelave informacij se na dražljaj iz čutila odzove. CŽS sestavljajo možgani in hrbtenjača.

Hrbtenjača je dolga cilindrična zgradba, ki teče skozi vretenčni steber in jo lahko imenujemo podaljšek možganov. Tako se iz možganov (zlasti iz možganskega debla) kot tudi hrbtenjače, ki se začne pri živcih, prenašajo informacije v druge strukture telesa.

Možgane sestavljajo strukture. Vsaka od struktur znotraj možganov opravlja posebne funkcije. Talamus, na primer, integrira in prenaša senzorične informacije ter sodeluje pri nadzoru gibanja in spomina. Hipotalamus pa nadzira avtonomne funkcije, kot so telesna temperatura, lakota in žeja ter sodeluje pri predelavi spomina in čustev. Izloča tudi hormone, ki nadzorujejo proizvodnjo drugih hormonov hipofize. Slednji nadzoruje številne funkcije endokrinih žlez, vključno s presnovo, ravnovesjem tekočin in mineralov, vključno z odzivom na stres in spolnost. Amigdala pa za agresivne čute in je tudi del nevronskih povezav ki sproži boj ali beg.

Modulacija senzornega dražljaja oz. informacije je zelo pomembna za naše izvajanje vsakodnevnih aktivnosti in jo potrebujemo za selekcijo dražljajev ter usmerjanje pozornosti na tiste dražljaje, ki so pomembni za vzdrževanje pozornosti in ravni vzburjenja za aktivnost.

Kadar je modulacija neustrezna, se pozornost lahko nenehno preusmerja zaradi senzoričnih sprememb v okolju. Postanemo raztreseni in pozorni na vse dražljaje, kar pa povzroči, da naša pozornost ni več optimalna. To pomeni, da je naše periferno živčevje postalo preobremenjeno in reagira prekomerno.

Motnje v senzornem sistemu se lahko pojavljajo kjer koli v procesih, od zaznavanja posameznega dražljaja, prevajanja v možgane, usmerjanja in vzdrževanja pozornosti, modulacije, integracije in procesiranja ter usmerjanja gibanja ali vedenja.

Naša čutila:

  • čutilo ravnotežja v labirintu srednjega ušesa – vestibularni sistem,
  • otip na koži – taktilni sistem,
  • čutilo gibanja v mišicah – proprioceptivni sistem,
  • čutilo okusa – gustatorni sistem,
  • čutilo v očeh, vid – vidni sistem,
  • čutilo v ušesu, sluh – slušni sistem,
  • čutilo v nosu, vonj – olfaktorni sistem.

Centralna integracija:

Vse strukture osrednjega živčnega sistema so vključene v posturalni nadzor: tonus ekstenzorskih mišic preko vestibularnega, retikularnega, tektalnega in olivarnega aferenta; zaznavanje navpične črte (v sagitalni in koronalni ravnini) z vestibularnimi, talamičnimi in kortikalnimi aferenti; posturalna stabilizacija zaradi mišične sinergije (bazalni gangliji) in mišične koordinacije (mali možgani).

Viri besedila in slik:

https://www.zd-celje.si/https://ibmi.mf.uni-lj.si/ MOTNJE SENZORNE INTEGRACIJE IN MOŽNOSTI TERAPEVTSKE OBRAVNAVE Simona Korelc, dipl. del. ter., asist. mag. Katja Groleger Sršen, dr. med., spec. fiz. in rahab. med. Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije – Soča, Ljubljana

Vrtoglavica:

Zaradi povišane napetosti v glavi, se lahko pojavi vrtoglavica. Napetosti na srednje uho se povečujejo, kar je lahko posledica rotacije lobanjskih kosti in napetosti v notranjem ušesu.

Število tretmajev potrebnih za odpravljanje vzroka vrtoglavice je odvisen od vzroka.

Slika 1: Slika prikazuje okolje srednjega ušesa

Več o vrtoglavici:

Vrtoglavice so lahko tudi posledica neizražene jeze ali besa. Zaradi potlačenih čustev, se naš živčni sistem preobremeni, zaradi preobremenitve na določenih delov možganov začne prihajati do povišanega tlaka, ki lahko povzroči previsoke napetosti v možganih. Možganska ovojnica začne izgubljati svojo prožnost, visok tlak v možganih začne zoževati sinusne poti in poti skozi katera prehaja cerebrospinalna tekočina oz. likvor skozi naše možgane po ventriklih. Tako se napetost na določenih mestih povečuje podobno, kot če stopimo na prožno cev skozi katero teče voda.

Na sliki vidimo potek CST (cerebrospinalne tekočine) in če si predstavljamo, da se ena ali več teh poti stisne, kakšna posledica je narejena na ostali del možganov.

Slika 2: Slika prikazuje smer toka cerebrospinalne tekočine

Vir slike: https://fluidsbarrierscns.biomedcentral.com/articles/10.1186/s12987-019-0129-6

Gibanje lobanjskih kosti

Do rotacij lobanjskih kosti pride iz več razlogov.

  • Položaj fetusa v maternici med nosečnostjo ali med porodom
  • Prekomeren stres (preobremenjenost določenega dela možganov (živčevja) vpliva na pritisk lobanjskih kosti, ki lahko začnejo spreminjati gibanje) in travme
  • Fizične poškodbe

Slika 3: Različne deformacije rotacij lobanjskih kosti

Slika 4: Prehod otroka skozi porodni kanal

Slika 5: Prikaz prilagajanja lobanjskih kosti v različnih fazah poroda

Med nosečnostjo na razvoj fetusa vpliva več dejavnikov, ki so povezani z napetostjo v spodnjem delu trebuha matere. Ta napetost se prenaša na fetus in mu tako ustvarja vzorec drže in gibanja.

Med porodom se lobanjske kosti stisnejo ali celo prekrivajo, v nekaj dneh naj bi se umestile v pravilen položaj (potrebno je tudi razumeti, da ima novorojenček v telesu veliko več kosti kot odrasel človek, ki se kasneje med seboj zarastejo; tako ima novorojenček v telesu cca 300 kosti, odrasel človek pa 206). Kadar se to ne zgodi kosti še naprej rotirajo in povzročajo napetosti ustvarjene med in na različne lobanjske kosti, lobanjski šivi pa so manj gibljivi. Tako se ustvarjen pritisk znotraj lobanje nima možnosti sprostiti preko lobanje navzven, saj mu pritisk ki je ustvarjen med kostmi lobanje to preprečuje.

Vir slik: https://childhoodbioarchaeology.org/

Fleksija/extenzija

Prikaz fleksije in ekstenzije pri sfenobazilarni sinhondrozi okoli 2 vzporednih osi.

Primarno fiziološko gibanje je med artikulacijo sfenoidne mišice in zatilnice, ki se giblje v dvofaznem ciklu kot odgovor na vlečenje recipročne napetostne membrane in nihanja cerebrospinalne tekočine. Med upogibom se sfenoid rotira naprej, medtem ko se zatilnica vrti posteriorno na sfenobazilarnem spoju. Med ekstenzijo se sphenoid vrti posteriorno, medtem ko se zatilnica vrti anteriorno na sfenobazilarnem spoju.

Gibanje lobanjskih kosti je pretirano v demonstracijske namene.

Torzija na sfenobazilarnem spoju

Prikaz leve in desne torzije pri sfenobazilarni sinhondrozi okoli 1 anteriorno-posteriorne osi. Pri levi torziji se sphenoid zasuka v desno, zatilnica pa v levo. Pri desni torziji se sphenoid zasuka v levo, zatilnica pa v desno.

Gibanje lobanjskih kosti je pretirano v demonstracijske namene.

Stranski upogib in rotacija na sfenobazilarnem spoju

Prikaz upogiba in rotacije v levo in desno stran pri sfenobazilarni sinhondrozi 2 vzporedni navpični in 1 anteriorno-posteriorna os.

Pri upogibu in rotaciji na levi strani se sfenoid in zatilnica vrtita v levo okoli sprednje-posteriorne osi (prikazano z oranžnimi puščicami) in stransko upogneta navzven okoli dveh vzporednih navpičnih osi (prikazano z modrimi in zelenimi puščicami). Sfenoid in zatilnica sta bližje na desni.

Pri upogibanju in rotaciji na desni strani se sfenoid in zatilnica vrtita v desno okoli sprednje-zadnje osi (prikazano z oranžnimi puščicami) in stransko upogneta navzven okoli dveh vzporednih navpičnih osi (prikazano z modrimi in zelenimi puščicami). Sfenoid in zatilnica sta bližje na levi.

Gibanje lobanjskih kosti je pretirano v demonstracijske namene.

Navpične strižnice na sfenobazilarnem spoju

Prikaz zgornjega in spodnjega striga pri sfenobazilarni sinhondrozi okoli 2 vzporednih prečnih osi.

Pri zgornjem strigu se sfenoid in zatilnica zasukata spredaj na sfenobazilarnem spoju. Črna črta kaže, da je bazifenoid višji pri SBS v primerjavi z baziokciputom.

Pri spodnjem strigu se sfenoid in zatilnica zasukata posteriorno na sfenobazilarnem stičišču. Bela črta kaže, da je bazifenoid nižji pri SBS v primerjavi z baziokciputom.

Gibanje lobanjskih kosti je pretirano v demonstracijske namene.

Lateralni striži na sfenobazilarnem spoju

Prikaz desne in leve lateralne obremenitve pri sfenobazilarni sinhondrozi okoli 1 navpične osi.

Pri desni lateralni deformaciji (večje krilo v levo) se večja krila sfenoida in baziokciputa premaknejo levo okoli navpične osi (prikazano z oranžnimi puščicami), medtem ko se bazifenoid striže desno (prikazano z zelenimi puščicami).

Pri levem stranskem nategu (večje krilo v desno) se večja krila sfenoidnega in bazičnega zatilnika premaknejo desno okoli navpične osi (prikazano z oranžnimi puščicami), medtem ko se bazifenoidni striže levo (prikazano z zelenimi puščicami).

Gibanje lobanjskih kosti je pretirano v demonstracijske namene.

Kompresija na sfenobazilarnem spoju

Prikaz kompresije (omejitve gibanja) pri sfenobazilarni sinhondrozi.

Pri kompresiji je gibanje sfenoidne mišice in zatilnice omejeno. Lahko so prisotne tudi stranske kompresije, ki povzročijo enostranski udarec.

Vir slike: www.amboss.com

Emocionalne motnje

Motnje ki so povezane z neprimerno uporabo čustev, so pogosto posledice travm. Travma na telo vpliva tako, da telo zaradi težke situacije v kateri se znajdemo »zamrzne« oz. zakrči tkiva. S krčenjem tkiv zmanjšamo možnost odziva na situacijo ker nam je ali prepovedana ali pa se sami odločimo na neizražanje le te, ker ocenimo da bo povzročila manjše »zlo«. V našem telesu je spomin ujet v tkivih in ko se tkivo zakrči tudi spomin na dogodek in z njim povezana čustva in čutenje ostane ujeto.

Nekaj primerov:

  • Namesto da bi se razjezili, se zjokamo.
  • Globoka žalost/prizadetost: namesto joka iz nas privre nezadržen in neobvladljiv smeh

S kraniosakralno terapijo sproščamo napetosti v tkivh in tako posledično počasi sproščamo ujete travme in z njimi ujeta čustvena stanja. Sprememba stanja je običajno opazna najkasneje po tretjem tretmaju, običajno že po prvem. Koliko tretmajev je potrebnih za znatno zmanjšanje intezivnosti vzdraženosti živčnega sistema in od sodelovanja klienta s terapevtom. Nujno: ni nujno vsak terapevt združljiv s klientom, kar je posebej vidno pri otrocih z visoko razvito senzibilnostjo.

Prebavne motnje in Chronova bolezen

Do prebavnih motenj pogosto prihaja zaradi stresa, ki ga zelo pogosto ne prepoznamo. S sproščanjem napetosti v tkivih zmanjšujemo pretirano odzivanje živčnih dražljajev, ki vplivajo na podiranje mikroflore v prebavilih.

Več:

Naše črevesje je v zadnjem času tudi iz vidika zahodne medicine vedno bolj prepoznano kot izredno pomemben del delovanja našega telesa. Vzhodna medicina že od nekdaj prepoznava črevesje kot naši »prvi« možgani, medtem ko jev zadnjem času tudi zahodna medicina začela dajati črevesju pomemben položaj in jih ocenjuje kot naši drugi možgani.

Pred več kot 2000 leti je že Hipokrat dejal, da ima vsaka bolezen izvor v črevesju. In danes je znano, da se kronične bolezni začnejo v črevesju.

a) od črevesja do možganov:

  • po vagusnem živcu in aferentnih živcih v hrbtenjači
  • preko krvožilnega sistema z imunskimi mediatorji (citokini), črevesnimi hormoni in mikrobnimi metaboliti ter

b) od možganov do črevesja:

  • preko aktivacije hipotalamusno-hipofizne-adrenalne (HPA) osi z nevroendokrinimi faktorji
  • po simpatičnih in parasimpatičnih eferentnih živcih

Zatorej lahko povzamemo, da je stres; zaradi katerega se sprošča povišana količina stresnih hormonov; glavni krivec za porušeno mikrofloro v našem prebavnem traktu. Terapevt s sproščanjem vagusnega živca sprošča previsoko odzivnost dražljajev na dogajanje v prebavilih.

Več o delovanju živčevja poglejte na XXXXXXXXX

Motnje spanja

Spanje je ena izmed fizioloških funkcij organizma, ki je nujno potrebna za normalno delovanje osrednjega živčevja.

Motnje spanja v prvi vrsti povzroča stres. Stres pa je povzročil zunanji dejavnik (travma, večizmenski delovni čas, pogosta long range potovanja z letalom, nasilje…), ki se kasneje lahko razvije v psihične motnje (različne oblike depresije, odvisnosti,  …).

Zgoraj opisano povzroči motnje v delovanju živčnega sistema in izločanja hormonov. Pomanjkanje spanca zmanjša tvorbo melatonina, zmanjšana tvorba melatonina se odraža v zmanšani tvorbi serotonina. Serotonin ima v človeškem organizmu vlogo tkivnega hormona in živčnega prenašalca. Ime izhaja iz njegovega učinka na krvni tlak; serotonin je snov, ki se nahaja v serumu in ki vpliva na tonus krvnih žil.

To snov imenujemo tudi »hormon sreče«, saj igra glavno kemično vlogo pri občutenju sreče. Če ga imamo dovolj, nas preveva zadovoljstvo in dobro razpoloženje. Zaradi serotonina smo bolj sproščeni in se bolje počutimo, prav tako tudi bolje spimo. Če je v možganih premalo serotonina, se naše razpoloženje dokaj hitro poslabša in če je pomanjkanje preveliko, lahko postanemo celo agresivni.  

Migrene

Klinična somatika nastanek migren povezuje z prekomernim zadrževanjem čustev oz. nezmožnostjo izražanja čustev kot so jeza, bes, gnev ali celo gnus. Prekomerno zadrževanje čustva se odrazi z močno vzdraženostjo vagusnega živca, ki povezuje celotno telo. Od prebavil, notranjih organov pa vse do možganov. Teorijo zadrževanja jeze povežemo s klinično razlago nastanka glavobola.

Žilna teorija izvora glavobola je srž nasprotujočih si mnenj že desetletja. Trenutno veljavno prepričanje o patofiziološkem mehanizmu je, da gre pri migrenskem napadu za vpletenost več dejavnikov: intrakranialne arterijske dilatacije, ponavljajoče se aktivacije in senzitizacije trigeminovaskularne poti (z modulacijo poti s strani možganskega debla, hipotalamusa in možganske skorje) ter posledičnimi strukturnimi in funkcionalnimi spremembami pri genetsko dovzetnih posameznikih.

Vse bolj je prepoznana vloga hipotalamusa, ki je aktiVir slikean tako med prodromalno fazo kot tudi med fazo glavobola. Faze migrenskega napada namreč spremljajo raznoliki simptomi, ki kažejo na vpletenost hipotalamusa (spremenjena regulacija apetita, ravnovesja telesnih tekočin, nociceptivnega procesiranja ter vzorca budnosti in spanja).

Za razliko do sedaj še nedokončno poznanih patofizioloških mehanizmov, ki so vpleteni pri migreni, pa so bolečinske poti za področje glave razmeroma dobro poznane. Aferentni živčni končiči, ki izhajajo iz trigeminalnega ganglija (del vagusnega živca), oživčujejo skoraj vse kranialne strukture, vključujoč intrakranialne in ekstrakranialne strukture glave in obraza.

Vir slike: https://www.sinapsa.org/ Kaczmarczyk, R., Tejera, D., Simon, B. J., Heneka, M. T. 2018. Microglia modulation through external vagus nerve stimlation in a murine model of Alzheimer’s disease. Journal of Neurochemistry, 146: 76-85

Nerazložljive bolečine v zobeh Nerazložljive bolečine v zobeh so pogosto posledica vnetja živčevja zaradi zastale tekočine v dlesni. Št. 1 označuje maksilarni sinus (sinus zgornje čeljusti), v kolikor se tekočina iz sinusa ne čisti pravilno, lahko pride do nerazložljive bolečine v zobeh zgornje čeljusti. Kraniosakralni terapevt z minimalno manipulacijo tekočin z nežnim dotikom naredi drenažo sinusa in obsinusnih tkiv in tako odvzame pritisk na živec. Št. 2 označuje živec. Tekočina v okolici živca se iz fizikalnega razloga ustavi in stoječa tekočina je idealno mesto za nastanek bakterij (v naravi lahko povlečemo vzporednico z mlako, ki je tudi polna bakterij in mikroorganizmov) ki lahko povzročijo vnetje. Terapevt v obeh primerih uporablja isti prijem oz. postopek.

Vir slike: Https://identdentalimplantcenter.com/blog/tooth-decay-and-sinusitis/456

Kronične bolečine v vratu, hrbtenici, križu, hernija

Pogosto je za kronične bolečine vzrok v napetostih med medvretenčnimi prostori.

Hernija:

Še vedno je težko jasno razlikovati staranje od patološke degeneracije diska. Vendar pa velja, da so lezije diska primarni gibalci starajoče se hrbtenice, ki vplivajo na sklepe, vezi in mišice. Tako kaskada dogodkov vpliva na disk, vključno z zgodnjo dehidracijo so (Pfirmann et al ) dobro opisali v stopnjah degeneracije MRI. Pojavijo se razpoke v jedru in obroču, kar povzroči rupturo diska in izmet jedra, ki je odgovoren za hernijo diska. Slednje lahko torej štejemo kot preskok koraka v procesu staranja.

Hrustančne končne plošče in subhondralna kost kažejo vnetni proces ki je verjetno posledica vse večjih omejitev z zmanjšanim dušenjem medvretenčne ploščice. Ko se pritisk na ploščico začne povečevati, se pretočnost tkiva zmanjša in tako se medvretenčna ploščica začne dušiti; začne se sušiti, prožnost tkiva je vedno manjša in tako ovojnica poči.

  • Oteževalni dejavniki:

Oteževalni ali pospeševalni dejavniki tovrstnih pojavov staranja so mehanski, žilni, genetski in najverjetneje kombinirani.

  • Mehanski dejavniki:

Ponavljanje obremenitev tako po intenzivnosti in ritmu kot tudi po vibracijah vodi do kalcifikacije hrustančne končne plošče. Rotacijski gibi izpostavljajo obročastim raztrganinam, prav tako pa tudi premajhna uporaba hrbtenice lahko povzroči škodljive učinke z zmanjšanjem celične stimulacije in spreminjanjem transporta hranil. Prekomerna uporaba diska lahko povzroči tudi degeneracijo. Primeri vključujejo nenadne premike med mobilnimi in togimi segmenti, kot jih vidimo pri anomalijah lumbosakralnega tečaja (Bertolottijev sindrom) ali pri kirurški fuziji okončin (junkcijski sindromi).

Mehanske obremenitve, ki se neposredno nanašajo na celice, lahko modulirajo sintezo beljakovin matriksa. Opaženi učinki so verjetno odvisni od vrste stresa, njegove intenzivnosti, pogostosti in trajanja. In tako smo zopet pri stresu, ki postane razlog za prekomerno obremenitev živčevja in tako zakrči telo. Raziskave so ob enem pokazale, da lahko tudi premajhna uporaba povzroči škodljive učinke z zmanjšanjem celične stimulacije in spreminjanjem transporta hranil. Prav tako so dokazali, da kajenje moti vaskularni ritem in s tem povzroča hitrejšo degeneracijo diska.

Metaanaliza, ki so jo leta 2014 objavili Brinjikji et al. [21] so z radiografskimi podatki (CT ali MRI) zbrali podatke o 3310 asimptomatskih osebah; torej osebah brez zaznanih bolečin v hrbtenici. Znaki degeneracije diska so bili odkriti že pri 20 letih (37 % asimptomatskih oseb te starostne skupine) in pri 96 % oseb, starejših od 80 let. Zmanjšanje intenzivnosti signala diska na T2-uteženih h je bilo prisotno pri več kot polovici oseb, starejših od 40 let, in 86 % oseb, starejših od 60 let. Izguba višine diska je bila povezana s starostjo, vendar v manjši meri; vendar je bilo opaženo povečanje razširjenosti za 1 % na leto. Nasprotno pa se zdi, da se razširjenost protruzij diska in anularnih razpok s starostjo ni povečala. Iz tega lahko povežemo slednje: zaradi manjšega zaznavanja sebe oz. odsotnosti čutenja, ki jo lahko povežemo s senzorno motorno amnezijo, ki je lahko posledica travme (lahko tudi starševe), so osebe manj čutile vnetni proces, ki je nastal zaradi degeneracije diska.

Posebnosti v vratni hrbtenici

Degeneracija diska igra pomembno vlogo pri staranju vratne hrbtenice. Okada idr. [24] so pokazali pomembno morfološko staranje vratne hrbtenice na MRI po 10-letnem spremljanju serije 223 asimptomatskih oseb, starih 39 ± 15 let. 34 % bolnikov, ki so jih spremljali, je razvilo klinične simptome, vključno z bolečino v vratu, okorelostjo ramen ali subjektivnimi senzoričnimi motnjami spodnjih okončin; pojav teh simptomov je bil povezan z degeneracijo diska, prikazano na MRI.

Kar pokaže na to, da je stanje vratne hrbtenice popolnoma povezano s tako zgornjimi kot tudi spodnjimi okončinami.

Ligamenti:

Ligament flavum ima največjo vsebnost elastina v človeškem telesu in vsebuje številna proprioceptivna vlakna, podobno kot mišica multifidus, ki prekriva njegovo zadnjo stran. S staranjem se vsebnost elastina in s tem elastičnost zmanjšujeta. Zmanjševanje elastičnosti pa ni le posledica staranja, temveč tudi posledica prekomernega stresa, ki se odraža v zakrčenosti tkiv in s tem zmanjšuje elastičnost vezivnih tkiv.

S kraniosakralno terapijo terapevt sprošča tkiva, ko so tkiva sproščena je pretok skozi tkiva večji in se poveča tudi vsebnost elastina.

Sarkopenija

Terapija pri zdravljenju je običajno podporne narave, upočasnitev stanja in izboljšanje kvalitete življenja s to diagnozo.

Več:

Je geriatrični sindrom, za katerega je značilna izguba mišične mase in posledično zmanjšana telesna zmogljivost in moč. Hrbtenične mišice pri tem niso izjema. Ta pojav se začne v zgodnjih tridesetih in se pospeši po 50. letu: mišična masa se od te starosti zmanjšuje za 1–2 % na leto, medtem ko se moč zmanjšuje za 1,5 % na leto. To ustreza izgubi moči za 30 % po desetletju po 60. letu. Mišična vlakna tipa I in tipa II so redčena. Opažena je tudi atrofija vlaken, ki večinoma prizadene hitra vlakna tipa II.

Degeneracija ali maščobna infiltracija je priznan pojav naravnega staranja mišic:

  • 1. stopnja: manj kot polovica površine prizadetih mišic,
  • 2. stopnja: 50 % maščobna infiltracija,
  • 3. stopnja: več kot 50 % nadomeščanja maščobe ( 15).Zanimivo je, da se ta nadomeščanje maščobe odvija od globoko do površinsko, in od spodaj navzgor (od lumbosakralnega stičišča do torakolumbalnega stičišča).

Kar lahko povzamemo je to, da je center našega telesa prav medenica oz. križnica, ki je v neposredni povezavi z lobanjskimi kostmi. Neonatalno obdobje in porod močno vplivata na položaj in strukturo medenice in na strukturo in obliko lobanjskih kosti. Ugotovimo, da je struktura hrbtenice povsem odvisna od položaja medenice in kosti lobanje. Ukrivljenost in struktura hrbtenice, je torej v največji meri odvisna že od položaja fetusa v maternici in potek poroda.

Ne smemo pozabiti, da je staranje odgovorno za zmanjšanje mišične moči, zlasti v spodnjih okončinah, za 1,5 % na leto po 65. letu, zatorej je za zdravo hrbtenico potrebna dnevna vadba.

Osteoporoza

Terapevt z manipulacijo tekočin v telesu, telo umirja in ga vzpodbudi k primarni funkciji diha celic, tkiv. Tako s celostnim pristopom uravnava delovanje hormonov, kar pripomore k upočasnjevanju propadanja kostnih tkiv in tako upočasni potek osteoporoze.

Več:

Mineralna gostota kosti se s starostjo zmanjšuje zaradi hormonskih in mehanskih dejavnikov: osteoporoza tipa II ali senilna osteoporoza se razlikuje od osteoporoze po menopavzi tipa I ali sekundarne osteoporoze. Trdnost kosti je odvisna od njene gostote, ki je neposredno odvisna od njene debeline in števila kostnih trabekul.

Vsi proprioceptivni aferenti so integrirani centralno, bodisi v malih možganih ali na subkortikalni ravni, v bistvu v mali hemisferi. Funkcionalne MRI študije so pokazale, da je aktivacija putamena povezana s proprioceptivno zmogljivostjo in se s starostjo zmanjšuje [53].

Vzdrževanje pokončne drže pri starejšem subjektu negativno vpliva na njihovo sposobnost opravljanja druge naloge. Poslabšanje holokinetične gibljivosti torej zahteva večjo kortikalno vpletenost. Na primer, osebe prenehajo hoditi, ko govorijo.

Večina besedila, Vir slike: https://musculoskeletalkey.com/and-functional-evolution-of-the-aging-spine/

Skolioza

Slika 6: Vrste skolioze

Vir slike: https://acc.vn/en/problems-we-treat/scoliosis/

Skoliozo razdelimo na več vrst:

  1. zdrava hrbtenica
  2. Torakalna skolioza
  3. Lumbarna ali Ledvena skolioza
  4. Torakalno Lumbarna skolioza
  5. Kombinirana skolioza

V kolikor dobro pogledamo sliko, vidimo da je križnica glede na vrsto skolioze nagnjena, kar posledično pomeni, da je tudi položaj medenice spremenjen, kar posledično pomeni, da to stanje vpliva na vse sklepe od vratu navzdol (ramenski obroč, medenica (kolki), kolena in gležnji). Skolioza je posledica krčenja vezivnega tkiva na določenem delu hrbtenice, ki je iz vidika klinične somatike lahko posledica: položaja fetusa v maternici, potek poroda ali psihičnega vzroka. Terapevt posledice skolioze odpravlja s sproščanjem obvretenčnih tkiv, napetosti v zatilju, ramenskem obroču, medenici in udih.

Motnje povezane s stresom in napetostjo

Glej senzorne motnje

Travmatske poškodbe možganov in hrbtenjače

Glej senzorne motnje

Kalcinacije

Zaradi povečane napetosti v tkivu, ki je lahko posledica ponavljajočega giba, prisilne drže ali zadržanih čustev, se v tkivu nabere prevelika količina energije, ki začne tkivo sušiti. Tkivo postane manj prožno in je večja verjetnost nabiranja mineralnih snovi, ki se oblikujejo v kroglico.

Terapevt s sproščanjem tkiv omogoča večji pretok tekočin skozi tkiva, ki posledično začnejo topiti nabrane mineralne snovi.

Kronična utrujenost in izčrpanost

Terapevt sprošča tkiva, da se le ta polnijo s tekočino, vnese mehkobo tkiva medvretenčnih prostorov, ki je nujno potrebna za to, da se cerebrospinalna tekočina ali likvor nemoteno pretaka po hrbtenjači do možganov, katere hrani in čisti. Ko se ritem pretoka CST izboljša, se klientove celice zopet začnejo polniti in obnavljati. To pa prepoznamo kot »dobro počutje«.

Kronična utrujenost in izčrpanost je posledica senzomotorične odtujenosti. Torej tekom procesa prekomernega izčrpavanja svojih telesnih zmogljivosti nismo slišali besede NE, ki jo je naše telo izgovorilo ali pa smo se odločili je ne poslušati. Tkiva postanejo toga, saj se v njih izgublja prožnost, do katere pridemo lahko le z umiranjem telesa in ne z raztezanjem. Ko telo začnemo umirjati se pogosto faza kronične izčrpanosti šele pokaže in je potrebno vložiti precej časa in volje, da telo zopet sprostimo in napolnimo z energijo.

Težave centralno živčnega sistema

Glej senzorne motnje XXXXXX

Artritis

Artritis je avtoimuna bolezen, ki sama napada obloge sklepov in povzroča vnetja. Najpogostejši vzroki za artritis so nesproščenost (nezmožnost izražanja čustev, biti jaz), konstantna skrb za nekoga drugega in podobno.

Pri zdravljenju je potrebno upoštevati, da klienti pogosto prihajajo z zastaranim stanjem, ki zahteva tedenske terapije za zdravljenje. Po približno 5 mesecih se običajno začnejo tretmaji izvajati na 14 dni in se počasi čas med terapijami podaljšuje. Izredno pomembno je, da na začetku upoštevamo ta pravila, saj je vnetni proces običajno kroničen.

Terapevt med tretmajem sprošča tkiva, da se le ta polnijo s tekočino, vnese mehkobo tkiva medvretenčnih prostorov, ki je nujno potrebna za to, da se cerebrospinalna tekočina ali likvor nemoteno pretaka po hrbtenjači do možganov, katere hrani in čisti. Ko se ritem pretoka CST izboljša, se klientove celice zopet začnejo polniti in obnavljati. Kar posledično pomeni, da se stanje v sklepih začne umirjati, saj telo ne zaznava sklepa kot »nevarnega«.

Astma in bronihitis

Astma in bronhitis sta najpogostejši bolezni pljuč, pri katerih se pojavlja piskanje. Piskanje je lahko posledica zožitve dihalne poti ali se pojavi zaradi obilja sluzi v dihalnih poteh.

Obe stanji sta posledici stresa, ki ju oseba ne zmore sprostiti. V kolikor ima tako stanje dojenček, je to stanje posledica zakrčenosti matere (oseba se težko sprosti, je perfekcionist, mora imeti kontrolo ipd.).

Terapevt nežno stimulira pretoke tkiv po telesu, ki omogočajo zniževanje pritiska telesa na pljuča. Tako se pljuča sprostijo in dihalne poti se razprejo in izločijo nepotrebno sluz.

Depresija

Glej emocionalne motnje

Odtegnjenost od drog

Terapevt klientu sprošča napetost v telesu, sproščanje vagusnega živca, ki ob umirjanju spušča potrebo po boj ali beg situaciji, ki je prisotna pri odvisnikih.

Število tretmajev je odvisno od sodelovanja in povezljivosti klienta s terapevtom. Nujno: Ni vsak terapevt ustrezen za vsakega klienta.

Odpravljanje stranskih učinkov po zdravljenju raka

Tretmaji so utrujajoči, saj terapevt spodbuja klientovo telo k samoobnovi. Zato je nujno potrebno, da ima po vsakem tretmaju klient dovolj časa za počitek in regeneracijo. Z manipulacijo CST terapevt pomaga telesu resonirati stanje obnove celic. Vsaka obnova celic, ki so bile kot stranska posledica obsevanj in kemoterapij v večji meri uničene, pa zahteva potrpežljivost in čas.

Hormonsko neravnovesje

Hormonsko neravnovesje je vedno posledica zunanjih dejavnikov, ki vplivajo na naše notranje stanje. Koliko smo zmožni biti umirjeni na vpliv zunanjih dejavnikov; prav tako pa je pogosto tudi posldica travmatičnih stanj, katerih se lahko zavedamo (spomnimo) ali pa sploh ne. Lahko je tudi prirojeno iz vidika vzorca, ki smo ga »podedovali« od naših prednikov.

Običajno največje neravnovesje začne povzročati hormon stresa (kortizol), ki pogosto vpliva na ščitnične hormone (TSH, FT3, FT4).

  • Hormoni, ki nastajajo v žlezah. Te endokrine žleze so ščitnica, hipofiza, nadledvična žleza in Langerhansovi otočki trebušne slinavke.
  • Nevrosektorni hormoni, ki nastajajo v živčnih celicah centralnega živčevja.
  • Tkivni hormoni nastanejo v specializiranih celicah v tkivu, kjer tudi delujejo. To sta denimo histamin in serotonin

Včasih je težko reči, kje se neha živčno in se prične endokrino uravnavanje. Živčni prenašalec, npr. adrenalin, nastaja v endokrinih celicah in potuje po krvi kot hormon, in obratno. Eno izmed pomembnih stičišč teh dveh sistemov je tudi del možganov, ki ga imenujemo hipotalamus. Sestavlja ga več živčnih jeder, ki izločajo različne živčne prenašalce (nevrotransmiterje) in hormone.

Hipotalamusu neposredno podrejena endokrina žleza je hipofiza, ki preko izločanja različnih spodbujevalnih hormonov izvaja neposredni nadzor delovanja nekaterih drugih žlez z notranjim izločanjem v telesu.

Med podrejene žleze spadajo ščitnica, nadledvični žlezi in spolne žleze. Poleg tega hipofiza izloča nekatere hormone še neposredno, na primer rastni hormon in prolaktin. Tudi antidiuretski hormon, ki skrbi za normalno presnove vode, in oksitocin, ki je zadolžen predvsem za krčenje maternice pri porodu, se sproščata iz hipofize.

Od ostalih žlez moramo omeniti še obščitnice, ki izločajo parathormon, ki vpliva na presnovo kalcija, in trebušno slinavko, ki med drugim izloča inzulin. Veliko celic, ki izločajo zelo različne hormone, je tudi v prebavilih.

Terapevt pristopa k resonanci delovanja hormonov celostno, saj so hormoni snovi, katerih naloga je prenašanje informacij do celic.

Več o hormonih najdete na tem linku: https://www.abczdravja.si/hormoni-in-presnova/hormoni-kako-delujejo/

Post operativne težave

Pogosto se zgodi, da po operaciji začne zastajati tekočina v telesu, ki je posledica telesnega šoka po operaciji in odziva telesa na anestezijo. Terapevt z nežno manipulacijo medcelišne in cerebrospinalne tekočine pomaga pri cirkulaciji tekočine po tkivih in tako pomaga pri hitrejšem okrevanju.

Epileptični in »ne«epileptični napadi

Tresenje je naravni mehanizem resetiranja živčnega sistema, sproščanja stresnih hormonov iz telesa in zakrčenih mišic. S tresenjem iz telesa dobesedno stresamo stres in preprečimo da bi se nam nalagal nazaj. Živali in otroci se tresejo čisto po naravnem odzivu. Za odrasle pa je to pogosto znak, da z nekom nekaj ni vredu. T.i. napadi ki se odražajo z izrezito tresavico (epileptični napadi npr.) so odziv telesa na prekomeren stres. V kolikor razumemo delovanje vagusnega živca, se po vsej verjetnosti ta aktiVir slikea, povzroči “freeze” moment ko telo ugasne in nato preko tresavice iz telesa sprošča napetosti.

Primer: Antilopo napade lev, glede na to, da se z njim ne more boriti, je njen prvi odziv da beži kolikor hitro zmore. Vklopi se ji simpatično živčevje, ki poskrbi za boj ali beg (fight of flight), pospeši dihanje zaradi česar postane dihanje bolj plitko, pošlje kri v ude, skrči mišice, kar povzroči večjo eksplozivnost, to pa naredi tako, da sprostijo v krvni obtok hormoni kot sta adrenalin in kortizol. Antilopa ima ves čas senzoričnost vklopljeno na maksimum in v kolikor zazna, da levu ne bo uspela ubežati, se ji vklopi dorzalni vagus kar privede do vazovagalne sinokpe oz. omedlevice. Srčni utrip se zmanjša na minimum, dihanje se popolnoma umiri, je praktično nezaznavno in tako deluje kot mrtva. To stanje ima dve razsežnosti.

  • Prva možnost, lev jo poje. Ker je v stanju otrplosti, tega ne čuti in ji proces delovanja vagusnega živca omogoči smrt brez bolečin.
  • Druga možnost, lev jo smatra kot mrtvo in jo pusti (mrtvo meso lahko prinaša potencialne okužbe, lev pa je plenilec in je sveže meso). Ko je nevarnost mimo, se antilopa počasi začne prebujati in preko tresavice izloči iz telesa stres. Tresenje je naravni mehanizem resitiranja živčnega sistema preko katerega se iz telesa sprostijo stresni hormoni in zakrčenje mišic. Tresenje spodbudi procese v telesu k normalnemu delovanju in tako prepreči, da bi ostala travmatizirana.

Terapevt v veliko mero potrpežljivosti čaka, da se resonanca v telesu začne vzpostavljati sama. Počasi sprošča mehka tkiva in živčevje, da se napetost počasi sprošča iz telesa. Pogosto se zgodi, da klienta med tretmajem večkrat strese, kar je odraz zapuščanja stresa iz telesa.

Število tretmajev je nemogoče določiti, saj so razlogi za pojav epileptičnih napadov bolj ali manj zakoreninjeni.

ŽENSKE

Menstrualne bolečine

Najpogostejši vzrok menstrualnih bolečin je napetost v spodnjem delu trebušne votline. Napetost povzroči krčenje tkiv, tako stene jajčnikov in maternice izgubijo prožnost. Menstrualni ciklus povzroča konstantno krčenje in raztezanje jajčnikov jajcevodov in odzivanje maternice. V kolikor so tkiva izgubila prožnost, se pojavijo bolečine. To lahko privede do policističnosti jajčnikov ali miomov v maternici, prav tako pa do sprememb na materničnem vratu.

Terapevt s sproščanjem napetosti v lobanjskih kosteh zmanjšuje napetosti v medenici, ki posledično sprošča napetosti mehkega tkiva v spodnji trebušni votlini.

Število tretmajev je odvisno od zmožnosti sprostitve klienta med tretmajem, ki je povezano s stopnjo napetosti v trebušni votlini.

Endometrioza

Endometrioza je posledica stanja zastoja tekočin po tkivih. Najpogosteje so tkiva reproduktivnih organov ohlapna in zaradi ohlapnosti ne morejo izločati zastale tekočine iz tkiv, ki bi jo nadomestila sveža tekočin in tako izpirala vnetno stanje.

Terapevt s sproščanjem napetosti v lobanjskih kosteh zmanjšuje napetosti v medenici, ki posledično odpravlja ohlapnost mehkega tkiva v spodnji trebušni votlini.

Število tretmajev je odvisno od zmožnosti sprostitve klienta med tretmajem, ki je povezano s stopnjo napetosti v trebušni votlini.

Več si lahko preberete na tej strani: https://endozavest.si/o-endometriozi/splosno-o-endometriozi/

ZANOSITEV IN POROD

Težave z zanositvijo

Težave z zanositvijo so pogosto posledica napetosti v trebušni votlini. Napetost povzroči krčenje tkiv, tako stene jajčnikov in maternice izgubijo prožnost. Menstrualni ciklus povzroča konstantno krčenje in raztezanje jajčnikov jajcevodov in odzivanje maternice. V kolikor so tkiva začela izgubljati prožnost nastaja verjetnost, da se spremeni izločanje hormonov, ki zavir slikea možnost zanositve.

Umetna oploditev / IVF

Terapija se najbolj pogosto izvaja pred postopkom in ne tekom postopka.

Terapevt bo med tretmaji telo celostno pripravljal, da bo zmoglo med postopkom uravnovesiti hormone in sprostiti telo.

Težave med nosečnostjo in po porodu (simfizioliza, poporodna depresija ipd.)

Kadar ima nosečnica težave:

  • s krči podobni menstrualnim krčem nad sramno kostjo,
  • pritisk ali občutek bolečine v medenici, stegnih ali dimljah,
  • topa bolečina v križu,
  • krči v črevesju ali driska,
  • povečani vaginalni izcedki,
  • vodena tekočina, rožnat oz. rjav izcedek ali kri, ki izteka iz nožnice;

Naj najprej nujno obišče svojega ginekologa, saj so to lahko znaki za prezgodnji porod.

To so posledice previsoke napetosti v trebušni votlini, katerim se lahko izognemo z rednimi sproščanji in obiski kranisakralne terapije.

Terapevt sprošča napetosti v trebušni votlini in tako pomaga k resonanci poteka nosečnosti.

Nosečnice se predvsem v zadnjem trimesečju soočajo z otrdevanjem trebuha ali t. i. Braxton-Hicksovimi popadki. Gre za lažne popadke – maternica se s krčenjem pripravlja na porod. Ob BH popadkih se nosečnica postavi v položaj, kjer se lahko najbolj sprosti in z umirjenim dihanjem, diha skupaj s BH popadki.

DOJENČKI

Število terapij pri dojenčkih je običajno precej manjše kot pri odraslih. S 3 – 5 terapijami naredimo pri dojenčkih že optimalen rezultat. Z zagoni rasti se pri prej tretiranih otrocih včasih struktura rahlo poslabša in je običajno dovolj že 1 tretma, da mu pomagamo izboljšati stanje.

Carski rez:

So rojeni s carskim rezom, posebej pri nenačrtovanih carskih rezih (ker pogosto zaradi ukleščenosti dojenčka pride do popačenja lobanjskih kosti). Terapevt s sproščanjem napetosti v lobanji in telesu pomaga, da se napetosti v membranah (ki so pogosto posledica menjave tlaka) sprostijo.

Vakuum

Pogosto prihaja do poškodbe dela lobanje, ki je ujet v vakuum. Terapevt s sproščanjem napetosti v lobanji in telesu pomaga, da se strukture sprostijo in tako lobanja spremeni obliko.

Preferirajo dojenje na eni strani

To je vzrok asimetrije. Otrok je na eni strani zakrčen, zato se težko sprosti, ko zamenja dojki. Potrebna je sprostitev napetosti tkiv. Terapevt s sproščanjem napetosti v lobanji in telesu pomaga, da se strukture v ramenskem obroču in medenici sprostijo.

Asimetrija

Otrok je po eni strani telesa bolj zakrčen. Če ne odpravimo posledic asimetrije, se ta kasneje odraža v tem, da se otrok plazi le z eno nogo, obrača se v eno stran. Kasneje v odrasli dobi se odraža v tem, da se teža telesa prevesi bolj na eno stran kot drugo. Kar se kasneje odrazi v obrabi sklepov na obremenjeni strani. Terapevt s sproščanjem napetosti v lobanji in telesu pomaga, da se strukture v ramenskem obroču in medenici sprostijo.

Obračajo glavico le v eno stran

Glej Asimetrija

Ne marajo otroških sedežev ali ležanja na hrbtu

Pogosto je vzrok v zamaknjenosti kolčnega sklepa ali cele medenice. Terapevt s sproščanjem napetosti v lobanji in telesu pomaga, da se strukture v ramenskem obroču in medenici sprostijo.

So izredno tihi, izredno nejokajoči ali obratno izrazito jokajoči

Slabo odziven otrok je pogosto tih zaradi šoka pri zelo hitrih ali travmatičnih porodih (ujet v travmo). Kadar na terapijo prihajajo otroci z motnjami spanja in izredno jokajoči otroci, zaradi česar so matere/očetje pogosto zelo izmučeni/e, toplo priporočam, da si terapijo privošči tudi mama/oče. Saj vemo, če sta starša spočita, so še otroci bolj zadovoljni.

Motnje spanja

Otrok se pogosto zaradi nezmožnosti sprostitve simpatičnega živčevja težko sprosti in se zbudi ob vsakem dražljaju. Pogosto je vzrok v napetosti v telesu, predvsem zatilju in lobanjskem delu. Terapevt sprošča centralno živčni sistem in periferno živčevje, da se otrok lažje sprosti.

Kadar na terapijo prihajajo otroci z motnjami spanja in izredno jokajoči otroci, zaradi česar so matere/očetje pogosto zelo izmučeni/e, toplo priporočam, da si terapijo privošči tudi mama/oče. Saj vemo, če sta starša spočita, so še otroci bolj zadovoljni.

Refluks

Je pogosto posledica zakrčenosti po sprednjem delu telesa (fleksija), ki se odraža v tem, da se položaj želodčka (v kolikor gre za refluks želodčka) ali ledvičk spremeni (v kolikor gre za refluks ledvičk). Tonus zunanjih tkiv je povišan, medtem ko je tonus globokih tkiv znižan.

Terapevt sprošča zunanja tkiva in krepi notranja.

Kolike

Dojenček ima zaradi napetosti v spodnjem delu trebušne votline preveč napete stene črevesja, ki se ob predelovanju hrane; predvsem nastajajočih vetrovih zaradi nastanka vretja; raztezajo. Zaradi zmanjšane prožnosti je giblivost slabša in ta povzroča bolečine.

Terapevt s sproščanjem napetosti v tkivih pomaga, da tkiva postanejo zopet bolj prožna.

»Popačena« oblika glave (izbokline/udrtine)

Glej vakuum

Vrtec

Prihod v vrtec je za večino otrok vedno stresen proces. Zato je priporočljivo, da ga pripeljemo na tretma pred odhodom v vrtec in v času uvajanja, kar mu pomaga zmanjšati travmo.

Pogosto zbolevanje se običajno povezuje s tem, da je to novo okolje, kjer je ogromno različnih otrok z ogromno različnimi stanji. A pogosto je za zbolevanje otrok kriv stres, ki je prisoten v otroku zaradi nove okolice. Otroci ne razumejo zakaj so tam, saj se čelni možganski reženj, ki je odgovoren za razum do konca razvije šele pri 9 letu. Torej od otroka lahko pričakujemo, da razume naše zahteve precej kasneje, kot si je večina od nas mislila. DO 9 leta otrok dela stvari, nagonsko, po vzoru in zgolj zaradi navodil, ki so mu bila dana.

V kolikor je otrok v vrtcu pogosto bolan, je priporočljiv obisk kraniosakralne terapije, da mu pomaga zmanjšati nivo stresa.

OTROCI IN MLADOSTNIKI:

Epileptični in »ne«epileptični napadi

Glej zgoraj

Težave z učenjem in koncentracijo, težave z govorom, disleksija močno senzibilni odzivi:

Terapevt s sproščanjem napetosti vezivnih tkiv in živčevja sprošča napetosti v telesu, ki so pogosto posledica ujete travme. Najbolj pogosto so ta stanja posledica travme poroda. Običajno je po 3 tretmajih že videno občutno izboljšanje, a otroci s takimi izzivi potrebujejo konstantno podporo, da se v kasnejšem obdobju ne razvije vzorec »nisem dovolj dober«.

PRIMERI:

  • Ne maram umivanja, brisanje in striženja las,
  • Oči se mi solzijo, zato si jih zakrivam na soncu in svetlobi,
  • Težko poslušam,
  • Sem izbirčnen/a in ne maram poskušati novih jedi, ki so trde in čudnih oblik,
  • Pritožujem se nad listki na ovratniku,
  • Slabše zaznavam dotik in bolečino (pogosto sem do drugih pregrob/a ali preveč nežen/a),
  • Ne maram žgečkanja,
  • Imam slabšo grobo motoriko, težko tečem in vozim kolo,
  • Hodim po prstih,
  • Težave imam s koncentracijo in pozornostjo,
  • Sem preobčutljiva zvok sesalca ali fena,
  • Imam slabo fino motoriko, zato imam težave s pisanjem in rezanjem.
  • Težave imam pri oblačenju.

Senzorna integracija je otrokova zmožnost čutenja, razumevanja in organiziranja čutilnih informacij iz njegovega telesa in iz okolja v smiselno celoto. Kadar je integracija celostna in uravnovešena, ima otrok izredno velike možnosti za učenje, ustrezno vedenje in adaptivno uravnavanje gibanja. Senzorna integracija se torej nanaša na otrokov razvoj, učenje in občutenje samega sebe, saj integracija preko senzornega sistema zagotavlja osnovo otrokove realnosti. S senzorno integracijo se srečujemo vsak dan, naši možgani vsako sekundo dobivajo nešteto informacij iz zunanjih in notranjih receptorjev o svetu, ki nas obdaja in našo vlogi v njem. Skozi taktilni, vestibularni, proprioceptivni, vizualni, slušni, okušalni in vohalni sistem neprestano sprejemamo različne informacije in sposobnost možganov, da te informacije razvrstijo, organizirajo, uskladiščijo, prikličejo in uporabijo je osnova za oblikovanje zaznavanja, vedenja, gibanja in učenja.

Naše dojemanje sveta je omejeno in določeno s čutili. Čutila so receptorji živčnega sistema. Sprejemajo dražljaje iz okolice. Sisteme čutov delimo na tiste, ki sprejemajo bližnje in tiste, ki sprejemajo oddaljene dražljaje. Motnje senzorne integracije so nepravilnosti na različnih nivojih živčnega sistema, kar lahko vpliva na neučinkovito integracijo različnih senzornih vnosov, ki se lahko kažejo kot gibalne, učne, socialno čustvene, govorno-jezikovne motnje ali motnje pozornosti. Rezultat motnje se izraža na motoriki, vedenju in kognitivnih sposobnostih. Pomeni, da možgani ne obdelajo ali ne organizirajo potek senzornih impulzov na način, ki je potreben, da posamezniku omogoča dobro informacijo o sebi in svetu, ki ga obdaja. Pri motnji je poudarek na slabem funkcioniranju in ne v odsotnosti funkcioniranja.

Več na Senzorne motnje.

Bolečine v ušesih

Bolečine v ušesih so lahko vnetja ali pa povečan pritisk, ki ga povzroča napetost na srednje uho ali sluhovod. Vnetja pa so prav tako kot povečan pritisk na slušni aparat ali uho samo povezana s pritiskom, ki onemogoča normalni pretok tekočin znotraj ušesa.

Te napetosti terapevt odpravlja z nežno manipulacijo in rotacijo lobanjskih kosti, kar povzroči, da se  tlak v notranjosti lobanje zniža in tudi bolečina in pogosta vnetja izginejo.

Vnetje sinusov

Do vnetja sinusov prihaja, ker so sinusne poti ovirane in se tekočina iz sinusov ne izloča, zato prihaja do nabiranja bakterij in vnetja.

Te napetosti terapevt odpravlja z nežno manipulacijo in rotacijo lobanjskih kosti, kar povzroči, da se  tlak v notranjosti lobanje zniža in tudi bolečina in pogosta vnetja izginejo.

Močenje postelje

Močenje postelje ima lahko več vzrokov:

  • Zapoznela dozorelost živčnega sistema
  • Okužba sečil
  • Sladkorna bolezen
  • pomanjkanje adiuretina (Adh), hormona, ki ga organizem proizvaja ponoči, da se urin zgosti in s tem zmanjša potrebo po izločanju
  • zmanjšana zmogljivost mehurja
  • travma

Terapevt z nežno manipulacijo medceličnih tekočin pomaga k resonanci telesa, kar posledično vpliva na delovanje hormonov. Uravnava se pretirano ali zmanjšano delovanje dražljajev, torej odziv živčevja.

Vnetje oči

Razlog za pogosta vnetja oči je lahko zaradi upočasnjenega kroženja tekočin okrog očesa in preveč izrazito odzivanje živčnega sistema na dražljaje. Terapevt z nežno manipulacijo medceličnih tekočin sprošča okoljska tkiva, kar omogoči boljši pretok tekočin in s tem zmanjša vnetja.

Težave z izraščanjem zob

Do teh težav prihaja zaradi previsoke napetosti v čeljusti, ki jo terapevt z nežno manipulacijo tekočin sprošča.

Abnormalen mišični tonus

Razlog za anomalije v mišičnem tonusu so v prekomerni napetosti tkiv in na drugi strani prekomerni ohlapnosti tkiv. Terapevt tako z resonanco telesa sprošča prenapete dele (npr. zgornje trebušne mišice in jača spodnje trebušne mišice), zato, da se lahko ohlapni deli tkiv ojačajo.

Težave z ravnotežjem in nekoordiniranostjo

Razlog lahko tiči v težavah srednjega ušesa, kar je pogosto problem zaradi rotacije lobanjskih kosti. Terapevt z nežno manipulacijo uravnava napetosti v lobanjskih kosteh, sprosti napetost na srednje uho in težave se lahko popolnoma odpravijo.

Več o gibanju lobanjskih kosti, si poglejte zgoraj.

Slab imunski sistem

Je pogosto posledica prekomernega stresa, kar se odraža na abnormalnem delovanju perifernega in centralnega živčevja. Telo je pod konstantno napetostjo, za kar porabi ogromno energije, ki jo kasneje zmanjka za »borbo« z virusi, ko smo jim izpostavljeni.

Avtizem

CŽS in Vagus – hyperlink

Avtoimune bolezni

avtoimunska bolezen ščitnice, avtoimunski diabetes, celiakija, Chronova bolezen, imunska bolezen, imunski sistem, Multipla skleroza, psoriaza, revmatoidni artritis, sistemska lupusna bolezen.

So telesni odziv, ki sam sebe prepoznava kot tujek, ki ga mora odstraniti. Terapevt z nežno manipulacijo tekočin po telesu sprošča napetosti živčnega sistema, kar se kaže v uravnavanju delovanja hormonov in olajša simptome bolezni, v večini primerov pa celo izrazito izboljša stanje bolezni.

Okvara gena

Terapevt z nežno manipulacijo tekočin in kosti pomaga pri olajševanju stranskih okoliščin, predvsem v pretirano poudarjenem ali zmanjšanjem odziva živčnega sistema in v pogostih primerih izrazito izboljša funkcioniranje osebe pri vsakodnevnih opravilih, socializaciji in podobno.

Cerabralna paraliza

Terapevt z nežno manipulacijo tekočin in kosti pomaga pri olajševanju stranskih okoliščin, predvsem v pretirano poudarjenem ali zmanjšanjem odziva živčnega sistema in v pogostih primerih izrazito izboljša funkcioniranje osebe pri vsakodnevnih opravilih, socializaciji in podobno.

Downow sindrom

Terapevt z nežno manipulacijo tekočin in kosti pomaga pri olajševanju stranskih okoliščin, predvsem v pretirano poudarjenem ali zmanjšanjem odziva živčnega sistema in v pogostih primerih izrazito izboljša funkcioniranje osebe pri vsakodnevnih opravilih, socializaciji in podobno.

ADD/ADHD

Je simptom pretirano vzdraženega simpatičnega živčevja.

Terapevt z nežno manipulacijo tekočin in kosti pomaga pri olajševanju stranskih okoliščin, predvsem v pretirano poudarjenem ali zmanjšanjem odziva živčnega sistema in v pogostih primerih izrazito izboljša funkcioniranje osebe pri vsakodnevnih opravilih, socializaciji in podobno.

Parkinsonova bolezen

Do danes je bilo izvedenih malo znanstvenih raziskav o kraniosakralni terapiji pri Parkinsonovi bolezni, vendar dokazi kažejo, da lahko izboljša vitalnost, izboljša gibanje in koordinacijo, zmanjša bolečino in utrujenost, izboljša imunski, dihalni in prebavni sistem ter izboljša srčno funkcijo.

Terapevt z nežno manipulacijo sprošča napetosti v živčnem sistemu, kar klienta umiri in se terapevt lažje poveže z živčevjem, to je predel v možganskem deblu, ki je povezan z izgradnjo dopamina (substantia nigra).

Več:

Preko celične komunikacije lahko pride do razstrupljevalnega učinka. Če komunikacija poteka na globlji ravni, je morda mogoče ugotoviti vzrok odmrlih celic. Za doseganje vsega tega je potrebna globoka povezava med zdravnikom, klientom in nevroni.

Opravljene so bile raziskave mrtvih celic. Ta raziskava je zagotovila informacije o kopičenju beljakovin, znanih kot Lewyjeva telesca. V poznejših fazah bolezni so te iste beljakovine našli v celicah v srednjih možganih, prednjih možganih in končno v neokorteksu (možganska skorja). S celično komunikacijo se klient trudi ugotoviti vzrok.

Ko se nevroni izgubijo znotraj substancije nigre, pride do pomanjkanja dopamina v bazalnih ganglijih, ki se nahajajo v srednjih možganih. Ta del možganov nadzoruje motorične sisteme telesa, ki določajo samodejna in nezavedna gibanja. Bazalni gangliji imajo zmanjšano funkcijo zaradi pomanjkanja dopamina. To je tisto, kar vodi do tresenja, počasnih gibov in težav s hojo, povezanih s Parkinsonovo boleznijo.

Kraniosakralna terapija zagotavlja ravnovesje cerebrospinalne tekočine. S povezovanjem stranskih ventriklov; lahko pride do globljega zdravljenja, sprostitve stresa in čiščenja. To deluje prek celične komunikacije. Z delom na bazalnih ganglijih je možno, da se nekateri simptomi Parkinsonove bolezni zmanjšajo. Po tem se lahko zdravijo druge komponente motoričnega sistema. Tako leve kot desne male možgane lahko obravnavamo ločeno, skupaj z režnji. Blagodejni učinki zmanjšanja simptomov zagotavljajo občutek dobrega počutja.

V študiji primera Instituta, ki je analizirala koristi uporabe kraniosakralne terapije pri osebi s Parkinsonovo boleznijo, so bili opaženi ugodni rezultati glede gibanja in tresenja. Gibanje se je na splošno izboljšalo, skupaj z globokim občutkom sproščenosti, simptomi tresenja pa so se zmanjšali.

Vir: https://heal.me/articles/craniosacral-therapy-for-parkinsons

Alzheimerjeva bolezen in demenca

Vnetje možganskega tkiva prispeva k nastanku Alzheimerjeve bolezni in demenci. KST nasprotuje ta nastankom. Stres, slabe prehranjevalne navade in drugi življenjski dejavniki lahko povečajo vnetje v telesu, tudi v možganih. KST lahko pomaga imunskemu sistemu in ga okrepi obrambnih sistemov in končno zmanjšanje vnetja.

Ta stran vsebuje več podatkov iz vira: https://www.upledger.com/

Zanimivost:

Vagusni živec

Vse običajne prebavne motnje, ki nas pestijo danes imajo korenine v živcu, ki vzbuja pozornost znotraj svetovnih znanstvenih raziskav, vendar mnogo ljudi ne ve, da obstaja. Igra vlogo pri vsem, od zdravja srca do podpore prebavnemu sistemu pri vnetju in močno vpliva na čustveno vedenje.

Vagus je latinska beseda za potepuha, kar je ustrezen opis za živec, ki se razteza skozi večino visceralnega sistema. To je 10. kranialnega živca je največji parasimpatični živec avtonomnega živčevja. Živec vagus se začne v medulla oblongata možganskega debla in se nato razširi skozi vrat, torakalne in trebušne dele telesa, ki oživlja večino organov od vratu do prečnega debelega črevesa, razen nadledvične žleze. Vagusni živec ima tako motorične kot tudi senzorične funkcije. Senzorični nevroni predstavljajo 70–80 %, kar je večina živčnega vlakna CN10, ki pošiljajo informacije iz naših tkiv v centralni živčni sistem. Nekaj ​​njegovih senzoričnih funkcij vključuje:

A) generalna senzorika: porazdeitev po koži na zadnji strani zunanjega dela ušesa, del zunanjega ušesnega kanala, duro in spodnji del lobanje,

B) visceralna senzorika: informacije iz grla, požiralnika, pljuč, požiralnik, srce in večina prebavnega Trakta.

C) posebna senzorika: majhna vloga v smislu okusa blizu korenine jezika.

Živec vagus tudiulira visceralno motorično funkcijo parasimpatična vlakna v gladkih mišicah, vključno z:

a) mišicami v žrelu (požiranje), grlo (govor), in mehko nebo (mesnat predel v bližini korena jezika, ki začne gag refleks)

b) mišice srca, ki pomagajo znižati srčni utrip v mirovanju

c) spodbujanje nehotene kontrakcije v prebavnem traktu, vključno z požiralnikom, želodcem in večina črevesja – omogoča premikanje hrane skozi prebavni trakt.

Zdaj je znano, da ima vagus živec – CN10, precejšnje številofunkcij, ki daleč presegajo tisto, kar je bilo znanega do nedavnega.